Spočiti in okrepljeni z novimi močmi smo se prebudili v sobotno jutro v mestecu Port Angeles. Po zajtrku smo s priboljški poskrbeli še za prazen želodček mačkona po imenu Douglas, ki je neke vrste maskota motela v katerem smo prespali noč.
Po krajšem sestanku smo si začrtali pot za celoten dan in se nato odpravili do bližnjega Olympic National Park Visitor Centra, kjer smo si priskrbeli dovolilnice za našo pot.
Po cesti 101 smo se nato po približno 27 km vožnje približali jezeru Crescent, kjer smo lahko uživali v izjemno lepem razgledu pristnosti pokrajine, ter posneli nekaj skupinskih fotografij.
Jezero Crescent je drugo najgloblje jezero v zvezni državi Washington, še posebej pa je znano po svoji emeraldno modri barvi. Ta je posledica pomanjkanja dušika v vodi, to pa zavira rast alg.
Nadalje smo se sprehodili po pohodni poti Marymere Falls. Po približno 35 minutah hoje skozi gozd, poln bujnega rastja in z mahom obraslih jelk, jelš in cedre, smo prispeli na naš cilj – slap Marymere.
Ker nas je hoja po blatnih gozdnih poteh nekoliko utrudila, pa tudi zato, ker si sredi divjine nismo želeli ostati brez goriva, je bil naš naslednji načrtovani postanek v mestu Forks (po slovensko vilice). Čeprav šteje zgolj nekaj več kot 3500 prebivalcev je za povprečnega turista izgleda precej zaspano, je mesto na nek način slavno. Pisateljica Stephanie Meyers ga je namereč izbrala za osrednji prostor svoje sage po imenu “Twilight”. V povezavi z omenjeno televizijsko serijo lahko v mestu opazimo tudi več različnih trgovin.
Pot nas je nato vodila prav v srce divjine. Po dobre tri četrt ure vožnje smo prispeli do Hoh Rain Forest Visitor Centra. Po 1.3 km dolgi potki smo se po gozdu, ki je zaradi svoje prav posebne flore izgledal kot iz domišljijske čarobne pravljice, najprej sprehodili do osrednje atrakcije dela omenjenega parka – Hall of Mosses (Dvorane mahov).
Imeli smo tudi nekaj sreče, saj smo med hojo do našega cilja uspeli opaziti samico Olimpijskega losa, ki se nam je povsem brez strahu približala.
Dan v naravi smo nato zaključili še z obiskom zahodne obale Olimpijskega nacionalnega parka. V bližini indijanskega rezervata Hoh smo se svežega zraka nadihali ob plaži Ruby. Značilnica zahodnih obal je t.i plavni les, ki ga tja zanesejo močni tokovi precej mrzlega Pacifika. Sicer plaža nosi ime po rdečkastem pesku, ki se občasno nabira v večjih kamnitih otočkih oz. kopicah.
S tem je bil del našega dneva, ki je zajemal pobeg v divjino pri koncu.
Sledila je še večurna vožnja proti Seattlu. Ker smo do našega hotela prišli precej sestradani, smo se spomnili dobrega kulinaričnega nasveta našega glavnega sponzorja 3fs, da obiščemo restavracijo z imenom “8 oz. Burger & Co.”, kjer smo se seveda izjemno dobro najedli.
Podjetje 3fs sicer izvira iz Kranja, ponuja pa IT rešitve za številna podjetja po svetu, v dobršni meri pa je prav omenjeno podjetje razlog, da je ta ekskurzija bila sploh mogoča. Na tem mestu se jim želimo za vso izkazano pomoč in nasvete iskreno zahvaliti.